Helsinška deklaracija v 32. odstavku piše o možni uporabi alternativnih ukrepov: »Pri zdravljenju bolnika, pri katerem ni dokazanih profilaktičnih, diagnostičnih in terapevtskih metod ali so te neučinkovite, sme zdravnik po pridobljeni bolnikovi privolitvi, ki temelji na skrbni poučenosti, uporabiti nedokazane profilaktične, diagnostične in terapevtske ukrepe, če po njegovi presoji dajejo upanje za rešitev življenja, povrnitev zdravja ali olajšanje trpljenja. Kadar je mogoče, naj ti ukrepi postanejo predmet raziskave, načrtovane tako, da bo mogoče njihovo varnost in učinkovitost ocenjevati. V vseh primerih je treba nove informacije zapisati in kadar je primerno, tudi objaviti. Vse ostale ustrezne smernice te deklaracije je treba vselej upoštevati.«.