Okrogla miza o problematiki nove evropske zakonodaje o izvlečkih iz konoplje

Zadruga Konopko je v okviru letošnjega 50. sejma Narava in zdravje pripravila okroglo mizo o aktualni tematiki izdelkov oziroma ekstraktov industrijske konoplje, ki vsebujejo CBD in so opredeljeni kot živila. Evropska komisija jih je januarja 2019 uvrstila med tako imenovana »nova živila«, za katera evropska zakonodaja zahteva dolgotrajen postopek analiz, ki dokazujejo da so živila varna.

Okrogle mize so se udeležili predstavnica Ministrstva za zdravje dr. Marjeta Recek iz Direktorata za javno zdravje, dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave za varno hrano in veterinarstvo, profesor dr. David Neubauer iz Pediatrične klinike, sodelavec Mednarodnega instituta za kanabinoide ICANNA, kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo industrijske konoplje: Bogdan Mak iz posestva Sončni Raj in Andraž Erjavec iz zadruge Agrosloven ter Katarina Simonič, predstavnica podjetja Hemptouch, ki se ukvarja s prodajo kozmetičnih izdelke iz izvlečkov industrijske konoplje.

V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo (rastlino Cannabis Sativa L) za prehranske in industrijske namene, ki vsebuje največ 0,2 % tetrahidrokanabinola (THC) v suhi snovi rastline, kar določa Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (nazadnje dopolnjen leta 2018). Tako pridelana industrijska konoplja se uporablja za izdelavo živil in kozmetičnih izdelkov, v tujini pa tudi vrvi, tekstila, izolacije in grdbenega materiala. V zadnjih letih se je v Sloveniji vse več kmetij odločalo, da začnejo s pridelavo industrijske  konoplje, saj so različni proizvodi iz te rastline obetali razvoj zanimive gospodarske niše.

CBD je postal sporen 15. januarja 2019, ko je Evropska komisija v zbirki informacij, po tem, ko od držav članic ni dobila podatkov o varni rabi, spremenila vnos, ki se nanaša na kanabinoide. Vsi ekstrakti rastline Cannabis sativa L. in iz njih proizvedeni izdelki, ki vsebujejo kanabinoide CBD in so opredeljeni kot živila, se smatrajo za nova živila, za katere je pred dajanjem na trg potrebna odobritev v skladu z zakonodajo o novih živilih, kar je bilo tudi stališče, ki sta ga na okrogli mizi zagovarjala predstavnika Ministrstva za zdravje in Uprave za varno hrano.

Predstavniki  podjetij , ki se ukvarjajo s prodajo izdelkov z vsebnostjo CBD-ja  v kozmetiki, so izrazili začudenje, da evropska zakonodaja, ki konopljo oziroma kanabinoide uvršča med tako imenovano »novel food« zadeva tudi kozmetične izdelke. Zdravstveni inšpektorat je namreč začel izvajati nadzore prodaje prehranskih dopolnil in tudi kozmetike, ki vsebujejo ekstrakte industrijske konoplje oziroma sestavine iz delov rastline, ki se ne smejo uporabljati v kozmetičnih izdelkih. Gre za proizvode, ki vsebujejo kanabinoid konoplje (CBD). Od proizvajalcev oziroma prodajalcev inšpektorat zahteva, da predložijo dokazila o skladnosti izdelkov, ki jih tržijo oziroma, oziroma, da dokažejo tako imenovano dolgoročno varnost izdelka s CBD. Če teh dokazil nimajo, inšpektorat zahteva, da začnejo izvajati korektivne ukrepe za dosego skladnosti z zakonodajo, torej proizvode umaknejo s trga.

Predstavniki ministrstev so na okrogli mizi pojasnjevali tudi  ozadja, ki so pripeljala do  prepovedi uporabe proizvodov, ki vsebujejo CBD. Ponudba CBD olj, CBD kapljic in smole se je tako v Sloveniji kot drugod po Evropi zelo razširila. CBD je v teh izdelkih v različnih koncentracijah, ki so vir kanabinoidov, ti pa lahko predstavljajo tveganje za zdravje, predvsem pri otrocih, nosečnicah in doječih materah, ob dolgotrajni uporabi pa tudi pri odrasli populacij. Hkrati dodajajo, da je bilo raziskav na temo rabe CBD zelo malo, saj o tem ni opravljenih dovolj študij. Nekateri rezultati nakazujejo, da bi CBD lahko vplival na delovanje imunskega sistema pri ljudeh in vplival na potek določenih bolezni, kot so na primer AIDS, rast in metastaziranje tumorjev, alergijska vnetja v pljučih in napredovanje depresije. V Sloveniji je bilo po podatkih Ministrstva za zdravje zaznanih nekaj primerov zastrupitve pri uporabi CBD kapljic, zastrupili naj bi se celo otroci. Vendar relevantne analize, raziskave ter dokazi za te trditve ne obstajajo oz. jih pristojne inštitucije dozdaj niso predstavile javnosti.

Na okrogli mizi se je zastavilo veliko vprašanj, ki niso dobila pravega odgovora, med drugim zakaj so dovoljeni v medicini sintetični kanabinoidi, naravni pa so zdaj pod vprašajem. Profesor Neubauer je med drugim poudaril , da imajo kanabinoidi v strokovnih krogih v tujini podporo v številnih evropskih državah, problemi , ki so nastali v povezavi z CBD pa so povezani tako s politiko kot lobiranjem iz strani farmacevtskih podjetij.

Posebej je bilo izpostavljeno, da si podjetja, zadruge in kmetje, ki delujejo na področju industrijske konoplje, želijo celovite ureditve zakonodaje, ki bo določala jasen pravni okvir od pridelave (gojenja) do legalne prodaje izdelkov, kakor tudi redne inšpekcijske preglede ter analize kakovosti izdelkov iz konoplje. Tudi sami želijo več kontrole na tem področju, saj delujejo v skladu z vsemi pravili, sklicevanje na EU uredbe in nepoznavanje tematike s strani zakonodajalca pa ne more biti razlog za tako drastične ukrepe, kot smo jim priča v Sloveniji.

Okrogla miza je poslala jasno vprašanje odgovornim institucijam, da je potrebno najti kompromisni predlog in pot kako naprej, saj je konoplja v Sloveniji v zadnjih letih odprla nove možnosti na področju pridelave in predelave industrijske konoplje in s tem povezanega podjetništva, z novimi delovnimi mesti in novimi proizvodi.