Nesmiselna in škodljiva prepoved ekstraktov iz industrijske konoplje

Januarja 2019 smo bili priča intervenciji evropske komisije, ki je v katalogu Novel Food spremenila vnos, ki se nanaša na kanabinoide. Tako so vsi ekstrakti iz industrijske konoplje (CBD) oziroma izdelki, ki te vsebujejo, opredeljeni kot nova živila, za katera je pred dajanjem na trg potrebna odobritev. V to oznako živil sodijo produkti, ki se niso uporabljali kot hrana ali prehranski dodatek pred 15. majem 1997 oziroma za katere ni izkazana zgodovina varne rabe živila.

Navedeni birokratski ukrep na ravni EU, ki diktira aktivnosti v državah članicah, je toliko težje razumeti v luči stališča Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je kanabinoide ocenila kot varne substance. SZO je, ironično, prav tako januarja 2019 ugotovil, da CBD-pripravki z do 0,2 odstotka THC nimajo škodljivih vplivov na zdravje in je zato Združenim narodom predlagal, da jih izvzame iz mednarodnega nadzora.

Države EU se na nove regulatorne izzive odzivajo različno, denimo z moratorijem, z milejšimi ukrepi za domačo industrijo. Slovenska oblast je med najbolj zavzetimi, žal v napačno smer, saj prepoveduje prodajo naravnih CBD-ekstraktov. Skrb za naše zdravje je še večja, saj prepoveduje tudi kozmetične izdelke s CBD-ekstrakti, pri katerih pa se sklicuje na Mednarodno konvencijo o mamilih (1961). V vsem tem dogajanju smo tudi izvedeli, da sintetični CBD ni problematičen, četudi že Wikipedia navaja, da so sintetični kanabinoidi manj učinkoviti in potencialno lahko tudi bolj škodljivi kot naravni.

V Sloveniji je na podlagi podatkovnih baz prodajalcev izdelkov iz industrijske konoplje več kot 150 tisoč uporabnikov teh izdelkov. Izdelki, ki vsebujejo CBD-ekstrakte, so najbolje prodajani proizvodi izmed vseh izdelkov, pripravljenih iz zelišč. Zgolj v Sloveniji industrija zaposluje več sto kmetovalcev in več sto preostalih delavcev ter ustvari več deset milijonov evrov prometa.

Ob vseh teh številkah se samo po sebi postavlja vprašanje, ali gre resnično za ukrep v dobro ljudi. Kakšna je vizija pristojnega ministrstva oziroma Vlade RS? Čigavim interesom sledi? Ali je njihova vizija primerno reguliran legalni trg s konopljinimi ekstrakti v zadovoljstvo in varnost uporabnikov, ohranitev zelenih delovnih mest, setev do zemlje in okolja prijazne poljščine ter navsezadnje polnjenje proračuna?

Številni slovenski pridelovalci, predelovalci in prodajalci so k reševanju problematike pristopili proaktivno, Zadruga Konopko se je povezala z Evropskim združenjem za industrijsko konopljo (EIHA), o neutemeljenosti oziroma škodljivosti ukrepov zdravstvene inšpekcije pa se na različne načine opozarja pristojne organe in javnost.

Prepoved prodaje CBD-ekstraktov bo privedla do črnega trga v pravem pomenu besede. Regulacije ne bo, prav tako ne bo nadzora. Pa tudi ne zaposlitev in davkov. Pričakujemo lahko povečanje spletne prodaje in finančnega odliva v tujino. Na trgu se lahko pojavijo tudi CBD-ekstrakti, ki bodo zaradi prepovedi uporabe v živilske namene navajali druge neživilske namene. Varnost porabnika se bo zmanjšala, pojavilo se bo tudi vprašanje kriminalizacije.

Samo nekajmesečna prepoved bo pomenila, da bo slovenska panoga, ki je uspešna tudi na tujih trgih, izgubila konkurenčnost, trg in znanje. Vsi, ki razumno razmišljamo, si želimo ustrezne ureditve, s katero bo za zaščito porabnika zagotovljen tudi nadzor nad vsebino naravnih CBD-ekstraktov. Ministrstvo za zdravje pa se je, namesto da bi poskrbelo za CBD-regulacijo na trgu in tudi za uresničitev sklepov Odbora DZ za zdravstvo iz leta 2016 (priprava pravnih podlag za pridelavo in predelavo konoplje v zdravstvene namene), začelo oklepati prepovedi CBD na živilskem in kozmetičnem področju. Problematika je širših razsežnosti, zato pričakujemo, da se bodo za izognitev nadaljnjemu povzročanju škode v njeno reševanje vključili tudi predsednik Vlade RS in vsa pristojna ministrstva.

Vir: ICANNA blog, avtor dr. Borut Gosar, agronom, biotehnolog, podjetnik, inovator, član zadruge KonopKo