O neverjetni pretvorbi CBD-ja v THC in nedokazanih zastrupitvah s CBDjem

Objavljamo izjavo za javnost inštituta ICANNA o neverjetni pretvorbi CBD-ja v THC in nedokazanih zastrupitvah s CBD-jem, november 2019.

Namen "pisma javnosti" je ponuditi javnostim in političnim odločevalcem relevantne in na znanstvenih dejstvih temelječe informacije o kanabidiolu - CBD-ju iz konoplje, da se bodo lahko opredelili do trenutno veljavnih dokazov, ki se opirajo na objavljene izsledke kliničnih in epidemioloških raziskav o učinkovanju in vplivih CBD-ja v različnih izdelkih (zdravila, prehranska dopolnila in kozmetika) na zdravje in počutje ljudi.

Namesto da bi bili s strani Ministrstva za zdravje (MZ) deležni resne obravnave sklepov parlamentarnega Odbora za zdravstvo, s katerimi je le-ta ministrstvu že leta 2016 naložil, da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo in urejale pridelavo in predelavo konoplje v Sloveniji v medicinske namene, smo izpostavljeni čedalje strožjim ukrepom s strani MZ oz. inšpekcijskih služb. Ti danes celo prepovedujejo uporabo izvlečkov iz t.i. industrijske konoplje v prehranske in kozmetične namene. Le-ti niso psihoaktivni, saj je njihova glavna sestavina CBD (kanabidiol) in vsebujejo zgolj do 0,2% Delta-9-THC (tetrahidrokanabinola). Znanstveno je preverjeno, da CBD ni toksičen in njegovo uživanje z vidika stranskih učinkov ni problematično.

Prav nasprotno, CBD ima vrsto učinkov, ki delujejo blagodejno na počutje in zdravje ljudi. MZ se pri prepovedi živilskih izdelkov sklicuje na regulativo Evropske unije (EU) oz. katalog »Novel Food« (nova živila), pri kozmetičnih izdelkih pa kar na Mednarodno konvencijo o mamilih iz leta 1961. Ob tem je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki je CBD na podlagi znanstvenih objav ovrednotila kot substanco, ki se generalno dobro prenaša in ima dober varnostni profil, povsem prezrta! Januarja 2019 je Združenim narodom (OZN) podala priporočilo, da CBD izdelki z največ 0,2% Delta-9-THC niso podvrženi mednarodnemu nadzoru – iz nadzora so izrecno izključeni, ker pri njihovi rabi ni nobenega relevantnega tveganja za javno zdravje.

Odgovor, ali je res potrebno tako strogo in večplastno škodljivo postopanje uradništva MZ in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), najdemo v drugih, celo sosednjih državah EU. V teh namreč ni zaznati takšnega, za domače proizvajalce CBD preparatov uničujočega in za uporabnike lahko tudi usodnega pristopa k reševanju te problematike. O tem je izčrpni in objektivni prispevek objavil tudi prim mag. Dušan Nolimal (DELO, 5. oktober, 2019).

Ker MZ oz. organizacije, ki spadajo pod njegovo okrilje, nimajo niti enega tehtnega razloga za izvajanje pretiranih (represivnih) ukrepov, nas zasipajo z neargumentiranimi, že skorajda paranoičnimi izjavami o strupenosti in domnevnimi zastrupitvami z izvlečki CBD.

Veliko začudenja je povzročila izjava predstavnika NIJZ in zdravnika Milana Kreka z dne 7.10.2019 (24 ur, POP TV), da se del CBD-ja po zaužitju v telesu spremeni v THC. Gre za lažno vest, ki je v nasprotju z znanimi osnovnimi biokemijskimi in fiziološkimi principi presnove teh dveh kanabinoidov, kot jih je med prvimi potrdil in nedavno dopolnil zaslužni profesor dr. Raphael Mechoulam, tudi v nedavnem preglednem članku (Annu Rev Pharmacol Toxicol 2019). Ti izsledki so podprti tudi z mnogimi raziskavami o medicinskih uporabah pri bolnikih, celo pri prostovoljcih, ki so uživali zgolj CBD. Teza, ki izhaja iz laboratorijske raziskave in vitro, je bila kmalu po objavi ovržena, saj poskusov niso mogli ponoviti in omenjenega fenomena pretvorbe v človeškem telesu potrditi. Na dogajanje je bila pozorna tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki je junija 2018 objavila poročilo »Cannabidiol (CBD) Critical Review Report«, v katerem je zapisala, da ni dokazov, da bi oralna uporaba CBD-ja pri ljudeh povzročila klinično pomembne THC-ju lastne subjektivne ali fiziološke učinke ali zaznavne koncentracije THC-ja ali njegovih presnovkov v plazmi. Tudi po visokih odmerkih (600 mg) CBD-ja ali po šest-tedenski dnevni terapiji s CBD-jem niso zaznali sledi THC-ja v plazmi. Podrobnejša znanstvena dejstva o pretvorbi CBD-ja v THC so navedena v priloženem pojasnilu.

Zato podpisani izjavljamo, da gre za očitno zavajanje javnosti. Nedopustno je, da predstavniki NIJZ ali drugih javnih zdravstvenih organizacij v javnosti dajejo neresnične izjave, ki nimajo zadovoljivih strokovnih podlag, kar kaže, da le-ti ne sledijo sodobni strokovni in znanstveni literaturi in jo, še več, navajajo v napačnem pomenu, ki kaže na strokovno nesposobnost razumevanja področja, za katerega so odgovorni.

Več vprašanj kot odgovorov je povzročila tudi v isti oddaji podana informacija predstojnika Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana doc. dr. Mirana Brvarja o obravnavi desetih bolnikov v zadnjih treh letih, ki so povedali, da so zaužili pripravek s CBD v raznih oblikah in so imeli znake zastrupitve. Novinar je ob tem navedel, da so vzrok izdelki iz konoplje, kupljeni na črnem trgu. Razlaga bi bila razumljiva, saj podatkov o sestavi zaužitih substanc, ki so verjetno vsebovale tudi CBD, a poleg tega tudi druge snovi, ni bilo!

Dne 15.10.2019 (oddaja Koda, RTV SLO1) predstojnik dr. Brvar podrobneje pojasni znake zastrupitve s pripravki, ki vsebuje CBD: »To pomeni slabost, bruhanje, motnjo zavesti, zmedenost, motnje govora, motnje vida, razbijanje srca, prehodno zgubo zavesti. V teh primerih je najverjetneje šlo za zastrupitev s THC ali nekim sintetičnim kanabinoidom, ki bi bil dodan tem pripravkom, ki so ga bolniki običajno kupili preko spleta ali tudi v pravih trgovinah.«. Navedeno pojasnilo očitno nasprotuje prepovedi CBD-ja kot toksične snovi, saj je v tej izjavi jasno navedeno, da le ni kriv CBD in vse kaže, da so problematični nekontrolirani (CBD) pripravki, v katerih so višje vrednosti THC-ja! Ne preseneča ugotovitev, da je v večini primerov težko ugotoviti za katere izdelke gre, saj pacienti pogosto ne želijo povedati, kje so izdelek kupili. Najpogosteje zato, ker bi ga naj kupili na črnem trgu ali internetu

Svetovna literatura nedvomno ugotavlja, da CBD ni toksična snov in da pri uporabnikih, opisanih v dosedanji literaturi, ne kaže psihoaktivnih stranskih učinkov.

Dr. Brvar (TV Slovenija, Oddaja Koda dne 15.10.2019) pa nadalje obvešča javnost, da »CBD kapljice ne bodo pomagale nobenim bolnikom«. In nadaljuje, da »ni nobenih prepričljivih dokazov, da bi to kakorkoli koristilo« in da »v določenih primerih lahko škoduje, predvsem, če je temu CBD-ju dodan kak drug kanabinoid …«. Gre za povsem nestrokovne navedbe, saj se CBD uradno (tudi v Sloveniji) že uporablja v medicini in obstaja na stotine opisov v literaturi o njegovih zdravilnih učinkih na različne bolezni.

Znano je tudi, da so naravni konopljini pripravki učinkovitejši od izoliranih kanabinoidov zaradi sinergijskega učinka, ki so ga poimenovali spremljevalni ali »entourage« učinek. Ne nazadnje imamo o koristnih učinkih naravnih pripravkov CBD, predvsem zaradi angažiranosti staršev bolnih otrok in sočutnega posluha zdravnikov specialistov, odlične izkušnje tudi v Sloveniji, na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike UKC Ljubljana, na katerem bi se dr. Brvar lahko seznanil z rezultati zdravljenja otroških epilepsij z naravnimi pripravki CBD. Zdravniška ekipa prof. dr. Davida Neubauerja si že nekaj let prizadeva za klinično študijo, pri kateri bi uporabili in primerjali učinke sintetskega CBD s pripravkom CBD iz rastline, vendar Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) tega enostavno ne dovoli. Zanimivo je tudi, da slovenske uradnice in uradniki, katere zakon izrecno zavezuje, da morajo postopati zakonito, strokovno, vestno in častno v skladu s pravili poklicne etike, ne prepovedujejo sinteznega CBD-ja oz. ga zagovarjajo. Le-ta, za razliko od naravnega ekstrakta CBD, ni sporen po nobenih merilih, čeprav nima preverjene in dolge zgodovine uporabe. Uporabnice in uporabniki, ki posegajo po naravnem CBD, so o tem mnogo bolje informirani od uradništva, zato bi bilo iluzorno pričakovati, da bo sintezni CBD zapolnil to ne-varno vrzel, ki bo nastala po opustošenju legalnega tržišča z naravnimi ekstrakti CBD-ja s strani zdravstvene inšpekcije. Logika teh različnih pristopov nima podlage v strokovnih okvirih.

V zadnjih petih letih je bil slovenski trg reguliran tako, da je bil v prosti prodaji na razpolago izvleček CBD z manj kot 0,2% THC-ja, ki ga je kot varnega ocenila tudi SZO. A prepoved teh izdelkov - namesto nujne izboljšave regulacije in nadzora področja - je voda na mlin črnemu trgu in kriminalizaciji uporabnic in uporabnikov naravnih pripravkov CBD z do 0,2% THC, čeprav gre za področje, ki ne sodi v kontekst zakonodaje o drogah! Posledica ukrepa je, da lahko pričakujemo tudi povečanje domače (nestrokovne) proizvodnje CBD-ja za lastno uporabo.

Zaključujemo, da s prepovedjo izvlečkov iz industrijske konoplje oz. naravnih izvlečkov CBD povzroča škoda ne samo potrošnicam in potrošnikom in javnemu zdravju, ampak tudi slovenskemu gospodarstvu, javnim financam zaradi manjšega priliva davkov, kot tudi znanstveno-raziskovalnemu področju, ki se že srečuje z mnogimi ovirami in bo pod vplivom neosnovane stigmatizacije oz. kriminalizacije (sedaj dodatno še industrijske) konoplje še bolj zatirano.

Zaradi daljnosežnih posledic prepovedi živilskih in kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo naravni izvleček CBD z do 0,2% THC-ja, in nespoštovanja sklepov Odbora DZ za zdravstvo (2016, 2018 in 2019), upoštevaje tudi koalicijsko pogodbo aktualne vlade, str. 32, Izziv: Legalizacija konoplje: Ukrep: »do leta 2019 bomo pripravili zakonsko podlago za legalizacijo konoplje v medicinske namene«, je skrajni čas, da se v reševanje problematike aktivno vključi tudi Vlada RS in posebej ministrstva, ki jih ureditev na prehranskem, kozmetičnem in medicinskem področju neposredno ali posredno zadeva.

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek
Prim. mag. Dušan Nolimal
Prim. Jožica Červek
Prof. dr. David Neubauer
Doc. dr. Tanja Bagar

PRILOGA: celotna izjava s prilogo - Podrobnejša znanstvena dejstva o pretvorbi CBD-ja v THC