Predlog novega zakona o konoplji izrazito v škodo kmetovalcem

Predlog Zakona o konoplji v vsebini, kot so jo zapisali v strankah Svoboda in Levica in dali v javnost te dni, kaže na pomanjkanje razumevanja kompleksnosti področja, vsebuje notranje neskladnosti in ne upošteva mednarodnih standardov ter sodne prakse. Menimo, da zakon, če ne bo deležen temeljitih popravkov, ne bo zagotovil jasne, pravične in strokovne regulacije gojenja rastline kanabis in uporabe kanabisa, temveč bo povzročil pravno negotovost, omejevanje pravic bolnikov in nepotrebne ovire za kmete ter gospodarstvo. Nujno je ponovno preučiti predlog zakona z vključitvijo vseh relevantnih deležnikov, da bi se zagotovila zakonodaja, ki bo sledila znanstvenim dognanjem, mednarodnim standardom in potrebam bolnikov ter omogočila trajnosten razvoj te pomembne rastline.

Zakaj tako menimo?

Predlog Zakona o konoplji (ZK) v sedanji obliki ne zagotavlja jasne in strokovne regulacije gojenja rastline kanabis za pridobivanje kanabisa in kanabisove smole za terapevtske namene. Menimo, da predlog vsebuje temeljne pomanjkljivosti v terminologiji, definicijah in obravnavi ključnih deležnikov, kar lahko vodi v pravno negotovost, kriminalizacijo ter omejevanje dostopa do medicinsko potrebnih snovi.

Glavne težave in neskladnosti predloga Zakona o konoplji:

1. Neprimeren naslov in osredotočenje: Naslov zakona je zavajajoč, saj se ne osredotoča na gojenje rastline kanabis za specifične namene pridobivanja kanabisa in kanabisove smole.
2. Nejasna terminologija in neskladje s konvencijo: Zakon ne upošteva razlikovanja med dovoljenim (legalnim) in nadziranim, kar je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, ki nadzirajo le psihoaktivne dele rastline (cvet s THC > 0,3 %). Zakon prav tako ne uporablja določeno terminologijo Enotne konvencije o drogah iz leta 1961.
3. Pomanjkljiva opredelitev farmacevtske rabe: Ni jasne definicije, kateri deli rastline (kanabis, kanabisova smola, tinkture, molekule) so namenjeni farmacevtski uporabi. Opredelitev v 2. členu presega potreben nadzor in ne določa natančnega namena uporabe delov rastline v farmaciji.
4. Izključitev kmetovalcev: Kmetovalci bodo po tem zakonu onemogočeni prodajati produkte (semena, vlakna, liste in cvete za čaj pod 0,3%THC, vključno z do sedaj legalnim in nadziranim CBD kapljicam, ki nimajo zdravilnega učinka, saj so dopolnilo k prehrani, in s tem bo celotna industrija, ki je do tega zakona bila dopustna in nadzorovana, postala prepovedana in izvzeta iz trga legalno dostopnih produktov in trgovanje znotraj EU.
5. Nesorazmerne kazni: Predvidene visoke kazni za fizične osebe (200 do 1000 evrov) za gojenje medicinske konoplje, ki si jo za osebno uporabo gojijo bolniki. Kazni so nesorazmerne, še posebej v primerjavi z obstoječo sodno prakso, ki omogoča blažje obravnave za osebno uporabo. prav tako zakon dodatno kriminalizira bolnika, saj ta Zakon ne bo omogočil večjo dostopnost že do sedaj legalanega zdravila ali snovi.  Zakon bi lahko povzročil strožje kaznovanje bolnikov, zaradi teže celotne rastline, ne le psihoaktivnih substanc.
6. Neskladnost z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih snovi: Rastlina konoplja kljub obljubam ostaja na seznamu prepovedanih snovi, brez jasne opombe, da cvet kanabisa pod 0,3 % THC ni droga. Tudi ekstrakti in tinkture s THC pod to mejo bi morali biti izvzeti. Uredba o razvrstitvi prepovedanih snovi v Sloveniji ni skladna s seznamom prepovedanih drog pod mednarodnim nadzorom.
7. Napačno razumevanje mednarodnih konvencij: Konvencija iz leta 1961 ne uporablja izraza "konoplja" za celotno rastlino, temveč se osredotoča na psihoaktivne dele (Kanabis  s THC > 0,3 %), medtem ko so semena, vlakna in korenine izvzeti. Zakon napačno uporablja širši pojem "konoplja – hemp" za celotno Cannabis sativa L.
8. Nejasna definicija nadzorovanega materiala: Zakon definira "konopljo za medicinske namene" preširoko, kar otežuje razlikovanje med legalno industrijsko konopljo in nadzorovano snovjo (cvet kanabisa s THC > 0,3 %).
9. Neskladnost z uradnimi seznami: Uradni seznami nadzorovanih snovi ločujejo dele rastline, ki so droga, in tiste, ki niso. Zakon tega ločevanja nejasno opredeljuje.
10. Izključitev učnih namenov iz predloga ZK: Predlog ZK opredeljuje uporabo konoplje le za medicinske, kmetijske in znanstvenoraziskovalne namene, pri čemer izključuje učne namene. To pomeni, da izobraževalne ustanove, kot so srednje šole, višje strokovne šole in fakultete, ne morejo zakonito izvajati praktičnega pouka ali raziskav, povezanih s konopljo, kar omejuje prenos znanja in razvoj kadrov v tej pomembni panogi.
    ZPPPD v 7. členu določa:
    "Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I se lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene. Prepovedane droge iz skupine II in III se lahko proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene."
    Izključitev učnih namenov iz ZK predstavlja tveganje za strategijo izobraževanja in prenos znanja, saj omejuje možnosti za praktično usposabljanje študentov in razvoj strokovnjakov na področju konoplje. To lahko negativno vpliva na kakovost izobraževanja, raziskav in posledično na razvoj industrije, ki temelji na uporabi konoplje.
    Za celovito in učinkovito regulacijo uporabe konoplje je nujno, da zakonodaja vključuje tudi učne namene, s čimer se omogoči izobraževanje in usposabljanje prihodnjih strokovnjakov ter podpre razvoj znanja in inovacij na tem področju.
11. Omejitev na Cannabis sativa L.: Konvencija se nanaša na rod Cannabis širše, ne le na vrsto C. sativa L., kar bi lahko pomenilo nepotrebno zožitev.
12. Izključevanje deležnikov: Predlagatelji zakona niso javno razkrili, kdo so bili strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi tega zakona, saj nihče ni mogel podati pripomb na zakon, saj ga niso razkrili javno pred vložitvijo. S tem pristopom, na tako pomembni temi, vzbuja  dvome o kakovosti in resničnih namenih zakonodaje
13. Pravica do samozdravljenja s kanabisom
    Evropska sodna praksa priznava pravico bolnikov do gojenja in samozdravljenja s kanabisom v primerih, ko ni drugih enako učinkovitih terapevtskih možnosti. Nemško Zvezno upravno sodišče je leta 2016 razsodilo v korist bolnika z multiplo sklerozo, ki je sam gojil kanabis za lajšanje simptomov, saj mu drugi terapevtski pristopi niso nudili enakega olajšanja, nakup medicinskega kanabisa pa je bil zanj finančno nedosegljiv (Bundesverwaltungsgericht).
    Prav tako je Sodišče Evropske unije leta 2022 razsodilo v korist ruskega državljana, ki je v Nizozemski prejemal zdravljenje z medicinskim kanabisom za lajšanje bolečin zaradi redke oblike krvnega raka. Sodišče je odločilo, da bi bila njegova deportacija v državo, kjer to zdravljenje ni dostopno, v nasprotju z evropskim pravom, saj bi ga izpostavila nečloveškemu ravnanju zaradi neustreznega zdravljenja (IEU Monitoring).
    Ti primeri poudarjajo pomen priznanja pravice do gojenja in  samozdravljenja s kanabisom, zlasti v primerih, ko so druge terapevtske možnosti neučinkovite ali nedostopne. Nov slovenski zakon o konoplji, bi morala upoštevati te sodne prakse in zagotoviti, da bolniki niso kaznovani za uporabo gojenje kanabisa ali posedovanje kanabisa za lastno zdravljenje, kadar je to medicinsko upravičeno.
14. Kaznovanje potrošnikov
    Ker zakon ne razmejuje, kaj je in kdaj neka snov postane droga, je vsakršno posedovanje rastline kanabis (konoplja) nezakonito – kaznivo. Tudi industrijska konoplja z vsebnostjo THC-ja pod 0,3 %.
    Celotna rastlina je uvrščena na seznam prepovedanih drog,, kar pomeni, da so posedovanje, prevoz in nakup kazniva dejanja po zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). Novi zakon pa dodatno razširja definicijo tudi na samo uživanje, ki je bilo po zakonu o kaznivih dejanjih (ZK) do zdaj legalno.
    Primer prepovedi po novem zakonu: posedovanje konopljine slame, cveta, stebel, listov, semen ali korenin – vse to je prepovedano, saj lahko Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) z analizo ugotovi prisotnost THC-ja. To pa zadostuje, da je material označen kot droga, saj ne upošteva legalne meje 0,3% THC ja v cvetu kanabisa - ali po ZK - konoplji!

Regulativna negotovost in izvajanje:
Zaradi nejasne terminologije in neskladnosti z mednarodnimi definicijami obstaja tveganje za:

• Regulatorne in nadzorne izzive:
  Če zakon ne loči jasno med celotno rastlino (konoplja) in cvetom (kanabis), lahko pristojni organi težko nadzorujejo, kateri deli rastline so predmet dovoljenj in nadzora. To lahko pripelje do neenakomernega izvajanja zakonodaje in morebitnih lukenj, kjer se nezaželeni materiali uporabijo v medicinske namene.
• Mednarodne in trgovinske težave:
  Neusklajenost z mednarodnimi (konvencijskimi) definicijami lahko povzroči težave pri izvozu in uvozu. Države, ki upoštevajo strožje mednarodne standarde, morda ne bodo priznale dokumenta, kar lahko ovira mednarodno trgovino in sodelovanje v raziskavah.
• Negativen vpliv na zdravstveni sistem in raziskave:
  Nejasna terminologija lahko vodi do zmede med zdravstvenimi delavci in raziskovalci, saj se v medicinski praksi uporablja predvsem cvet kanabisa. To lahko vpliva na kakovost pripravljenih zdravil, varnost pacientov in učinkovitost raziskovalnih projektov, ker morda pride do nepravilne uporabe rastlinskih delov.
• Pravne spore in interpretacijske težave:
  Določitev celotne rastline kot medicinske konoplje lahko povzroči zmedo pri organih, ki nadzorujejo promet in proizvodnjo, saj ni jasno, kateri deli rastline so predmet nadzora.
• Težave pri mednarodnem sodelovanju:
  Države, ki strogo ločujejo med industrijsko konopljo in medicinskim kanabisom, lahko obravnavajo slovensko zakonodajo kot nedosledno, kar lahko oteži izvozne in uvozne postopke.
• Praktične izzive v medicini:
  Zdravstveni delavci in farmacevtska industrija se lahko soočijo z nejasnostmi pri določanju, kateri material je primeren za medicinsko obdelavo, kar lahko vpliva na varnost in kakovost pripravljenih zdravil.

Zaključek:
Predlog Zakona o konoplji v sedanji obliki kaže na pomanjkanje razumevanja kompleksnosti področja, vsebuje notranje neskladnosti in ne upošteva mednarodnih standardov ter sodne prakse. Menimo, da zakon, če ne bo deležen temeljitih popravkov, ne bo zagotovil jasne, pravične in strokovne regulacije gojenja rastline kanabis in uporabe kanabisa, temveč bo povzročil pravno negotovost, omejevanje pravic bolnikov in nepotrebne ovire za kmete ter gospodarstvo. Nujno je ponovno preučiti predlog zakona z vključitvijo vseh relevantnih deležnikov, da bi se zagotovila zakonodaja, ki bo sledila znanstvenim dognanjem, mednarodnim standardom in potrebam bolnikov ter omogočila trajnosten razvoj te pomembne rastline.

Glavni problemi predloga Zakona o konoplji (povzetek):

• Nejasna in preširoka definicija "konoplje" vodi v pravno zmedo.
• Predlog ni usklajen z mednarodnimi konvencijami o mamilih in seznam prepovedanih drog pod mednarodnim nadzorom
• Izključuje kmetovalce in prodajalce iz do sedaj legalnega in nadziranega pridelovanja in prodaje denaturirane kanabisove tinkture CBD-ja, ki NI ZDRAVILO.
• Predvidene so nesorazmerno visoke kazni za gojenje medicinske konoplje za osebno uporabo.
• Nadaljevanje zagotavlja kriminalizacije bolnikov, ki so aktivni uporabniki in ne bodo dobili predpisaega recepta od zdravnika, saj ta zakon ne zagotavlja zasledovanja svojega osnovnega cilja,saj je za bolnika, ki potrebuje snov je legalno dostopna že od leta 2014. Problem, ki ga ustvarja ta predlog pa je, da je prekršek že kakršnakoli uporaba, kar zajema tudi uživanje, ki do zdaj ni bilo obravnavano kot prekršek.
• Neskladnost z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih snovi.
• Regulativna negotovost in izvajanje
• Izključevanje ključnih deležnikov pri pripravi zakona.

Povezava na dokument - predlog novega Zakona o konoplji
Objavljena novica v medijih: RTVSLO (17.4.2025)

Podporniki dokumenta (dodajamo sproti):
Zavod za informacijsko dejavnost in alternativno kulturo | konoplja.org
Zadruga Konopko z.o.o., so.p.
AGROSLOVEN z.o.o.
Posestvo Sončni raj

Zaradi nujnosti obravnave tozadevne tematike za področje kmetijstva bomo pripravili poseben, ločen odziv skupaj z Kmetijsko-gospodarsko zbornico Slovenije v prihodnjih dneh.