Hladno stiskano konopljino olje vsebuje kombinacijo nenasičenih maščobnih kislin, proteinov, ogromno vitaminov, minerale in ogljikove hidrate. Vse te snovi predstavljajo popolno kombinacijo, ki zmanjšuje učinke staranja kože, vzdržuje njeno vlažnost in ob tem še povečuje njeno naravno zaščito. Zato je konoplja v kozmetiki zelo zaželena.
Aktivno delo na področju spremembe zakonodaje
V mesecu aprilu se je na pobudo več civilnih iniciativ na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano srečala skupina zainteresiranih za spremembo zakona na področju pridelave in predelave industrijske konoplje. Oblikovali smo delovno skupino, ki bo pripravila predloge sprememb za odpravo zakonskih pomanjkljivosti, nedorečenosti in pretiranega omejevanja na področju omenjene zakonodaje v Sloveniji. V delovni skupini, ki bo v začrtanem roku pripravila potrebno gradivo, je seveda tudi Zadruga KonopKo.
Rigidnost, številne omejitve ter nejasnosti, ki dopuščajo nemalo možnosti za različno tolmačenja zakona in predpisov glede pridelave in predelave industrijske konoplje, so razlogi, da se gospodarstvo in trg industrijske konoplje v Sloveniji ne razvija kot v tujini in se celo giblje tudi v t.i. »sivi coni«.
Ključna vprašanja in dileme, ki se postavljajo pridelovalcem in pridelovalcem industrijske konoplje, ki ne želijo kršiti zakonodaje so: kaj je dejansko dovoljeno slovenskim pridelovalcem in predelovalcem konoplje, na kakšen način lahko prodajamo lastne proizvode (olje, moko, čaj, …), ali lahko varimo konopljino pivo, izdelujemo tinkture ...
Na policah v slovenskih trgovinah lahko najdemo veliko izdelkov iz industrijske konoplje, pri čemer se pojavlja vprašanje glede izvora, ki se ne označuje jasno in zato deluje zavajujoče do kupcev. Pomembno vprašanje, ki se ob tem pojavi je: ali je dovoljena samo prodaja izdelkov iz tujine, pri čemer domači proizvajalci nimamo možnosti prodaje svojih pridelkov na domačem trgu brez tveganja in delovanja v »sivi coni« zakonsko dovoljenega.
Sprašujemo se tudi, čemu omejitev dovoljenega THC-ja na ravni 0,2%, če v EU ni predpisa, ki bi to dejansko omejeval. Z večjo dovoljeno ravnijo vsebnosti THC-ja se sortna lista semen, ki so dovoljena za setev v Sloveniji, namreč poveča in s tem »obogati« za sorte, ki so primernejše za setev v Sloveniji. Posledično je boljša kakovost pridelane konoplje, večji hektarski donos, boljši nadaljnji razvoj konopljarske panoge.
Izpostavili smo le dva večja problema. Nista pa edina, katerih smo se lotili znotraj delovne skupine za pripravo predlogov za odpravljanje in reševanje problematike. Oblikovana ožja delovna skupina temelji na konkretnih nalogah in z jasno določenim časovnim okvirjem. Iz strani zakonodajalca je potrebno pridobiti nedvoumne razlage zakona (ZPPPD – 9. člen) ter pravilnika, ki urejata področje industrijske konoplje (Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka). Glede na pridobljene razlage je potrebno pripraviti predloge pravilnega zapisa in popravke pravilnika. Preučiti je potrebno možnost o dvigu dovoljenega THC-ja za industrijsko konopljo ter pripraviti akcijski načrt za vključitev konoplje v Register prehranskih dopolnil in morebitni prehranski register RS.
Delovna skupina za pripravo dokumentacije za uskladitev zakonodaje je sestavljena iz članov največjih pridelovalcev konoplje, njihovih združenj in predelovalcev, članov ministrstev MKGP RS in MZ RS, za konopljo pristojnih ministrov, predstavnikov gospodarskih družb in predstavnikov političnih strank, mednarodnih ter državnih pravnikov, državnih inštitucij in seveda članov vlade.
Celotna skupina že usklajuje vse dane predloge v zvezi s konopljo in bomo skupaj z ministrstvom dali predloge tudi v javno razpravo, ko bodo dokumenti potrjeni in usklajeni iz strani vseh pristojnih inštitucij ter z upoštevanjem večine predlogov, ki predstavljajo ključne spremembe v panogi konoplarstva.
O naših aktivnostih in dosežkih vas bomo seveda sproti obveščali.